Domače ljubitelje motociklizma je pretresla vest o nepričakovani smrti Borisa Štravsa.
Boris Štravs, eden prvih izdelovalcev motorističnih oklepov pri nas, je prvega novembra nepričakovano izgubil dirko s hudo in zahrbtno boleznijo. Izdelovalec motorističnih oklepov, inovator, motorist z dušo in srcem, predvsem pa odličen sogovornik, prijatelj in oče, je neizbrisno in za vedno zaznamoval motoristični svet.
Boris Štravs je oral ledino ''sodobnejšega'' slovenskega in takrat še jugoslovanskega motociklizma. V začetku osemdesetih let, ko so bili na naših cestah japonski motorji še redkost, je strojnik in navdušen motorist pričel predelovati takratne motorje in izdelovati motoristične oklepe.
Bil je eden prvih, ki je v takrat še naši skupni državi Jugoslaviji Jawe, MZ-je in Tomose, ki jih je bilo na cestah takrat največ, spreminjal v očem prijetnejše športne motocikle. Oklepe japonskih motorjev, ki so bili za večino takrat le nedostopne želje, je prirejal za dostopne vzhodnoevropske motorje. Jawe in MZ-ji so tako pričeli spominjat na Honde, Yamahe, Suzukije in Kawasakije. Za Tomosovega BT-50 je Boris priredil oklepe Aprilije AF-1, o kateri je konec devetdesetih sanjal vsak najstnik. V nekdanji Jugoslaviji ga skorajda ni bilo motorista, ki Borisa ne bi poznal ali zanj vsaj slišal.
Borisovi oklepi pa niso bili nobena redkost tudi na cestno hitrostnih dirkah. V Jugoslaviji je z njimi tekmovala večina voznikov, uporabljale so jih ekipe na World SBK prvenstvu, bili so tudi na ovalu znamenite dirke Daytona 200. Tako ali drugače je pomagal prenekateremu domačemu in tujemu vozniku. Večina uporabnikov njegovih oklepov bo vedela povedati, da so bili oklepi, ki so prišli izpod Borisove roke, eni boljših na tržišču.
Poleg samega izdelovanja motorističnih oklepov pa je bil Boris tudi inovator, ki je navduševal s svojimi včasih ''norimi'' idejami, rešitvami in predelavami. Pravi užitek ga je bilo poslušati, kako bo spremenil to ali ono stvar na oklepu ali motorju, kako bo kaj rešil ali dodelal. Marsikatera Borisova ideja je botrovala začudenim pogledom in tudi smehu. Bil je neke vrste umetnik.
Svoje znanje je Boris rad delil tudi z drugimi in večina izdelovalcev motorističnih oklepov pri nas ( Slovenci smo po številu proizvajalcev motorističnih oklepov med vodilnimi v Evropi) se ima ravno njemu zahvaliti za znanje in prve korake.
Ni bil pa Boris le poslovnež, izdelovalec motorističnih oklepov, inovator in predelovalec motorjev. Boris je bil tudi družinski človek, bil je mož in oče.
Ko danes vrtim čas nazaj, si štejem v čast, da sem imel priložnost spoznati ga, z njim preživeti neštete trenutke, nekatere bolj in nekatere manj prijetne, poslušati njegove ideje, se mu čuditi in smejati in si včasih tudi misliti ''človek, pa ti si nor''.
Boris Štravs je izgubil svojo zadnjo dirko, dirko z boleznijo, ki ga je tako nepričakovano in nenadno iztrgala iz sveta motociklizma, katerega je sam tako ljubil in imel rad.
Boris, pogrešali te bomo.
Vsem najbližjim, še posebej hčerki Klavdiji ki nadaljuje z očetovim delom, izrekamo iskreno sožalje.
V četrtek, 9. 11. 2017, ob 15.00 ga bomo pospremili na zadnji poti na ljubljanskih Žalah.
Besedilo MN, foto Boris Štravs.
